-
1 thing
[miŋ]nounstvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo; colloquially oné, onegá; plural stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina; colloquially pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjavethe thing — bistveno, prava stvarand the things colloquially in podobne stvari (podobno)for one thing — v prvi vrsti, prvothe first thing after — prva stvar nato, takoj natooh, poor thing! — o, revče!things person: juridically osebne, premične stvarithings real — nepremičnine, realitetethings political — stvari politike, politične zadeveof all the things to do! — in ravno to moraš napravitito have a thing about colloquially biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) protito make a (good) thing of colloquially dobiti (izvleči) dobiček izto put things into s.o.'s head — vznemiriti koga (s kako novico) -
2 set
[set] 1. present participle - setting; verb1) (to put or place: She set the tray down on the table.) postaviti2) (to put plates, knives, forks etc on (a table) for a meal: Please would you set the table for me?) pogrniti3) (to settle or arrange (a date, limit, price etc): It's difficult to set a price on a book when you don't know its value.) določiti4) (to give a person (a task etc) to do: The witch set the prince three tasks; The teacher set a test for her pupils; He should set the others a good example.) dati5) (to cause to start doing something: His behaviour set people talking.) sprožiti6) ((of the sun etc) to disappear below the horizon: It gets cooler when the sun sets.) zaiti7) (to become firm or solid: Has the concrete set?) strditi se8) (to adjust (eg a clock or its alarm) so that it is ready to perform its function: He set the alarm for 7.00 a.m.) naravnati9) (to arrange (hair) in waves or curls.) nakodrati, urediti10) (to fix in the surface of something, eg jewels in a ring.) vstaviti11) (to put (broken bones) into the correct position for healing: They set his broken arm.) naravnati2. adjective1) (fixed or arranged previously: There is a set procedure for doing this.) ustaljen2) ((often with on) ready, intending or determined (to do something): He is set on going.) odločen3) (deliberate: He had the set intention of hurting her.) odločen4) (stiff; fixed: He had a set smile on his face.) tog5) (not changing or developing: set ideas.) tog6) ((with with) having something set in it: a gold ring set with diamonds.) z vdelanim (diamantom itd.)3. noun1) (a group of things used or belonging together: a set of carving tools; a complete set of (the novels of) Jane Austen.) zbirka2) (an apparatus for receiving radio or television signals: a television/radio set.) aparat3) (a group of people: the musical set.) skupina4) (the process of setting hair: a shampoo and set.) friziranje5) (scenery for a play or film: There was a very impressive set in the final act.) scenografija6) (a group of six or more games in tennis: She won the first set and lost the next two.) niz•- setting- setback
- set phrase
- set-square
- setting-lotion
- set-to
- set-up
- all set
- set about
- set someone against someone
- set against someone
- set someone against
- set against
- set aside
- set back
- set down
- set in
- set off
- set something or someone on someone
- set on someone
- set something or someone on
- set on
- set out
- set to
- set up
- set up camp
- set up house
- set up shop
- set upon* * *I [set]nounpoetically sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis; tennis set, partija (6 iger); commerce kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra; printing zlog; theatre oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki; hunting nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca ( towards k, proti); figuratively oster napad, zadnja plast (malte na zidu)a set of contradictions — niz, vrsta protislovij, nasprotijset of swindlers — banda, klika sleparjevdead set hunting nepremična stoja psa, ki naznanja divjačinofull set of bill of lading commerce sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)the racing set — krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirketo make a dead set at figuratively čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti kogaII [set]adjectivedoločen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni); American trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden ( with z), zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)set piece — (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemetset phrase — ustaljen izraz (reklo, fraza)set scene — kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delovset speech — vnaprej pripravljen, naštudiran govorset time — dogovorjen (odrejen, določen) časwell-set — stasit, lepe rasti, postavenwell set up in wine — dobro založen, oskrbljen z vinomI am set on s.th. — srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čemIII [set]1.transitive verbpostaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za); naščuvati (at s.o. proti komu); razpisati (nagrado) (on na); stisniti (zobe); theatre uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj ( with z); sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla ( with z);2.intransitive verbzaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figuratively); ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati ( from od, iz); gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za); lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno oblikoto set afoot (on foot) — začeti, pripraviti (kaj)to set s.o. against — nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje zato be set on (upon) s.th. — trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kajto set the axe to s.th. — začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kajto set books to be read — določiti knjige, ki jih je treba prebratithis hat set me back a pound slang ta klobuk me je stal en funtto set bounds to s.th. — omejiti kajto set one's cap at colloquially prizadevati si pritegniti (snubca)to set close printing staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedamito set at defiance — izzvati, kljubovatito set a dog on s.o. — spustiti, naščuvati psa na kogato set persons by the ears (at variance, at loggerheads) — izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebito set s.o. at ease — pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)to set an end to s.th. — napraviti konec čemuto set eyes on s.th. — upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kajto set one's face against colloquially odločno se upreti, zoperstavitihow far did I set you? — (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?to set the fashion — dajati, uvesti, diktirati modo (ton)to set s.o. on his feet — postaviti koga na noge (tudi figuratively)to set fire to (at) s.th. — podnetiti, zažgati kajto set s.th. on fire — požgati, zažgati kajto set the Thames on fire figuratively napraviti nekaj osupljivegato set foot in a house — prestopiti prag hiše, vstopiti v hišoto set on foot — postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tekto set foot on s.th. — stopiti na kajto set one's hand to s.th. — podpisati kaj, zapečatiti kajto set one's house in order — spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figuratively spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reformeto set a lady's hair — urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko damito set one's heart (one's mind) to s.th. — poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kajto set s.o.'s heart at rest — napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti kogato set at large — dati prostost, izpustiti, osvoboditito set ono's life on a chance figuratively staviti svoje življenje na kockoto set s.th. in a proper light — postaviti kaj v pravo lučto set little (much) by s.th. — malo (visoko) kaj cenitito set s.o. at naught — rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na kogato set o.s. against s.th. — upreti se, zoperstaviti se čemuto set o.s. — lotiti se; sport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za startto set the pace — regulirati korak, hojo; dajati taktto set paper colloquially napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpituto set pen to paper — lotiti se pisanja, začeti pisatito set the police after s.o. — poslati policijo za komto set a price on s.th. — določiti čemu ceno, naložiti ceno za kajto set a price on s.o.'s life (head) — razpisati nagrado na glavo kake osebeto set s.th. before the public — prinesti kaj pred javnostto set a razor — nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenjuto set s.o. at rest — pomiriti, umiriti kogato set s.o. right — popraviti, korigirati kogato set right (to rights, in order) — spraviti v red, popravitito set sail — dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morjuto set seal to s.th. — staviti pečat na kajto set shoulder to the wheel figuratively pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotitito set spies on s.o. — vohuniti za komto set spurs to the horse — z ostrogami spodbosti konja, spodbujatito set a stake into the ground — zabiti kol v tla, v zemljohis star sets figuratively njegova zvezda zahajato set store by s.th. slang visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemuto set a task — dati, naložiti nalogoto set one's teeth — stisniti zobe (tudi figuratively)to set s.o.'s teeth on edge — izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živceto set s.o. thinking — dati komu mislitito set at variance — spreti, razdvojitito set s.o. in the way — pokazati komu pot, spraviti koga na pravo potto set s.o. on his way archaic spremiti koga del (kos) potito set wide printing staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedamito set one's wits to a question — iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problemto set the watch nautical postaviti straže na njihova mestato set s.o. to work — spraviti koga k deluto set o.s. to work — lotiti se dela -
3 square
[skweə] 1. noun1) (a four-sided two-dimensional figure with all sides equal in length and all angles right angles.) kvadrat2) (something in the shape of this.) kvadrat3) (an open place in a town, with the buildings round it.) trg4) (the resulting number when a number is multiplied by itself: 3 × 3, or 32 = 9, so 9 is the square of 3.) kvadrat2. adjective1) (having the shape of a square or right angle: I need a square piece of paper; He has a short, square body / a square chin.) kvadraten2) ((of business dealings, scores in games etc) level, even, fairly balanced etc: If I pay you an extra $5 shall we be (all) square?; Their scores are (all) square (= equal).) izenačen; bot3) (measuring a particular amount on all four sides: This piece of wood is two metres square.) kvadraten, na kvadrat4) (old-fashioned: square ideas about clothes.) staromoden3. adverb1) (at right angles, or in a square shape: The carpet is not cut square with the corner.) pravokotno2) (firmly and directly: She hit him square on the point of the chin.) naravnost4. verb1) (to give a square shape to or make square.) dati kvadratasto obliko2) (to settle, pay etc (an account, debt etc): I must square my account with you.) poravnati3) (to (cause to) fit or agree: His story doesn't square with the facts.) ujemati se4) (to multiply a number by itself: Two squared is four.) kvadrirati (število)•- squared- squarely
- square centimetre
- metre
- square root
- fair and square
- go back to square one
- a square deal* * *I [skwʌ/ə]1.nounmathematicskvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji; American četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L —, ali T — za dobivanje ali preverjanje pravih kotov; mathematics kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev); military četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede; slang malomeščan, buržuj, filisterby the square — točno, natančnoon the square — pravokotno; figuratively odkrito, pošteno, lojalno, fairout of square — ne pod pravim kotom, figuratively ne takó kot običajno, ne v redutwo squares up American dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)to act on the square figuratively pošteno (lojalno) ravnatito be on the square — biti prostozidar; military defilirati za pregledto raise to a square mathematics kvadrirati;2.adjective ( squarely adverb)kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do), pravokoten; oglat; četveren; mathematics kvadraten; figuratively odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal ( with z), poravnan, bot, slang staromoden, filistrskisquare dance — kvadrilja, četvorka (ples)the square man in the square hole figuratively pravi mož na pravem mestua square meal — izdaten, obilen jedilni obrok, obedsquare measure — ploščinska, površinska meraa square peg in a round hole — oglat klin v okrogli luknji, figuratively oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslusquare root mathematics kvadratni korena square refusal — jasna, gladka odklonitevto be square with all the world — biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžanI expect a square deal — pričakujem pošten, pravičen postopekto get square with s.o. — poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s komI put everything square before I left — preden sem odpotoval, sem vse spravil v red;3.adverbpravokotno, pod pravim kotom; figuratively spodobno, odkrito, pošteno; American naravnost, direktno, gladkoII [skwʌ/ə]1.transitive verbdati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno; mathematics kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z); prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu); izravnati; uskladiti ( with z); saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga); sport končati (tekmo) neodločeno; slang utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu); nautical namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup;2.intransitive verbnapraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu ( with z); spraviti se v sklad; urediti svoje zadeveto square (up) accounts with s.o. — poravnati račune s kom (tudi figuratively), obračunati s komto square the circle — kvadrirati krog, figuratively lotiti se nečesa nemogočegato square one's elbows — razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostorto square o.s. with s.o. — pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s komhe tried to square the police slang skušal je podkupiti policijoto square one's shoulders figuratively ostati trdovraten, hoteti doseči svojeto square a theory to fit the facts — prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)to square one's way of living to ( —ali with) one's square means — svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom; -
4 short
[ʃo:t] 1. adjective1) (not long: You look nice with your hair short; Do you think my dress is too short?) kratek2) (not tall; smaller than usual: a short man.) majhen3) (not lasting long; brief: a short film; in a very short time; I've a very short memory for details.) kratek4) (not as much as it should be: When I checked my change, I found it was 20 cents short.) premajhen5) ((with of) not having enough (money etc): Most of us are short of money these days.) ne imeti dovolj6) ((of pastry) made so that it is crisp and crumbles easily.) drobljiv2. adverb1) (suddenly; abruptly: He stopped short when he saw me.) nenadoma2) (not as far as intended: The shot fell short.) prekratek•- shortage
- shorten
- shortening
- shortly
- shorts
- shortbread
- short-change
- short circuit
- shortcoming
- shortcut
- shorthand
- short-handed
- short-list 3. verb(to put on a short-list: We've short-listed three of the twenty applicants.) izbrati- short-range
- short-sighted
- short-sightedly
- short-sightedness
- short-tempered
- short-term
- by a short head
- for short
- go short
- in short
- in short supply
- make short work of
- run short
- short and sweet
- short for
- short of* * *I [šc:t]adjectivekratek, majhen; nizek; prosody nenaglašen; figuratively nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen; figuratively nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hudat short range — od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)little short of 5 dollars — ne polnih ɜ dolarjev, skoraj ɜ dolarjevnothing short of — nič manj kot, skoraja short 10 miles — komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 miljshort bill (paper) loan — kratkoročna menica, posojiloshort of breath — zasopel, nadušljivshort circuit electrical kratek stikshort and sweet — kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)short temper — razvnemljivost, nagla jezashort ton — mera za težo (907,20 kg)to be short with s.o. — biti kratkih besedi (osoren) s komto cut (to make) a long story short — na kratko povedati; skrajšati; skratkato come (to fall) short of — ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočaratiI am short of money — zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denarto make short shrift of figuratively napraviti kratek proces zto give short weight — dajati slabo vago, goljufati pri težito take short views — videti le sedanjost, ne videti dalečto be of short breath — biti ob sapo, biti nadušljivII [šɔ:t]adverbna kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno; economy brez kritjashort of — razen, z izjemo; skorajto cut s.o. short — prekiniti koga (v govoru)cut it short! — povej na kratko!to sell short — pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisseto take s.o. up short — prekiniti kogaIII [šɔ:t]nounkratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a); economy deficit, primanjkljaj, manko; electrical kratek stik; plural kratke hlače; plural stranski produktiin short — na kratko, skratka, z eno besedothe long and the short of it is that... — nakratko povedano je stvar ta, da... -
5 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital) -
6 scratch
[skræ ] 1. verb1) (to mark or hurt by drawing a sharp point across: The cat scratched my hand; How did you scratch your leg?; I scratched myself on a rose bush.) opraskati2) (to rub to relieve itching: You should try not to scratch insect bites.) praskati (se)3) (to make by scratching: He scratched his name on the rock with a sharp stone.) izpraskati4) (to remove by scratching: She threatened to scratch his eyes out.) izpraskati5) (to withdraw from a game, race etc: That horse has been scratched.) izločiti2. noun1) (a mark, injury or sound made by scratching: covered in scratches; a scratch at the door.) praska(nje)2) (a slight wound: I hurt myself, but it's only a scratch.) praska3) (in certain races or competitions, the starting point for people with no handicap or advantage.) startna črta•- scratchy- scratchiness
- scratch the surface
- start from scratch
- up to scratch* * *I [skræč]1.nounpraska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah); figuratively nič, ničla; prvi začetek; figuratively preizkušnja, dokaz poguma; plural veterinary mahovnica (konjska bolezen)Old Scratch — zlodej, vraga scratch of the pen figuratively poteza s peresomto be up to scratch figuratively biti v formito bring s.o. to the scratch figuratively postaviti koga pred odločitevto bring s.o. up to the scratch figuratively spraviti koga v redto come up to the scratch, to toe the scratch figuratively ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati seit is no great scratch — to ni bogve koliko vredno;2.adjectiveskrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisanscratch dinner — hitro pripravljena, zmašena večerjaII [skraeč]transitive verb(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati; sport zbrisati s seznama (konja); slang izločiti iz boja, iz tekmovanja; intransitive verb grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj; sport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)to scratch s.o.'s back figuratively prilizovati se, dobrikati se komuscratch my back and I will yours figuratively naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umivato scratch s.o.'s face — spraskati komu obrazscratch a Russian and you find a Tartar figuratively civilizacija spremeni samo zunanjost človekato scratch the surface of s.th. figuratively šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino -
7 venture
['ven ə] 1. noun(an undertaking or scheme that involves some risk: his latest business venture.) podvig2. verb1) (to dare to go: Every day the child ventured further into the forest.) drzniti si2) (to dare (to do (something), especially to say (something)): He ventured to kiss her hand; I ventured (to remark) that her skirt was too short.) drzniti si3) (to risk: He decided to venture all his money on the scheme.) tvegati* * *I [vénčə]noundrzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija; obsolete srečen slučaj, srečaat a venture — na slepo (srečo); po grobi ocenitvihe is not a man to undertake any venture — on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganjehe has lost all his ventures — izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)II [vénčə]transitive verbupati si, drzniti se; odločiti se (on za); drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati; intransitive verb upati si, prevzeti rizikoto venture away — upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) ( from od)I venture to say that... — upam si reči, da...may I venture to ask you? — vas smem vprašati?nothing venture, nothing have — kdor nič ne tvega, nič nimanever venture to oppose him — nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali -
8 best
[best] 1. adjective, pronoun((something which is) good to the greatest extent: the best book on the subject; the best (that) I can do; She is my best friend; Which method is (the) best?; The flowers are at their best just now.) najboljši2. adverb(in the best manner: She sings best (of all).) najbolje3. verb(to defeat: He was bested in the argument.) potegniti krajši konec- best man- bestseller
- the best part of
- do one's best
- for the best
- get the best of
- make the best of it* * *I [best]adjectivenajboljši; najprimernejši; najodličnejšiat the best hand — iz prve roke; pocenislang one's best girl — ljubicaII [best]nounnajboljše, najprimernejšethe best — najodličnejši, najboljši ljudjemake the best of your way home — glej, da boš čimprej domato make the best of a bad bargain ( —ali job, business, of it) — pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glavemy best, my Sunday best — moja najboljša, praznična oblekaIII [best]adverbnajbolje, najugodnejeyou had best — najbolje bi bilo, če biIV [best]transitive verbcolloquially premagati, prekositi, preseči; ukaniti -
9 do
[du:] 1. 3rd person singular present tense - does; verb1) (used with a more important verb in questions and negative statements: Do you smoke?)2) (used with a more important verb for emphasis; ; [ðo sit down])3) (used to avoid repeating a verb which comes immediately before: I thought she wouldn't come, but she did.)4) (used with a more important verb after seldom, rarely and little: Little did he know what was in store for him.)5) (to carry out or perform: What shall I do?; That was a terrible thing to do.) narediti6) (to manage to finish or complete: When you've done that, you can start on this; We did a hundred kilometres in an hour.) končati; narediti7) (to perform an activity concerning something: to do the washing; to do the garden / the windows.) narediti8) (to be enough or suitable for a purpose: Will this piece of fish do two of us?; That'll do nicely; Do you want me to look for a blue one or will a pink one do?; Will next Saturday do for our next meeting?) zadostovati; ustrezati9) (to work at or study: She's doing sums; He's at university doing science.) ukvarjati se10) (to manage or prosper: How's your wife doing?; My son is doing well at school.) uspevati11) (to put in order or arrange: She's doing her hair.) urejati12) (to act or behave: Why don't you do as we do?) delati, početi13) (to give or show: The whole town gathered to do him honour.) izkazati14) (to cause: What damage did the storm do?; It won't do him any harm.) povzročiti15) (to see everything and visit everything in: They tried to do London in four days.) ogledati si2. noun(an affair or a festivity, especially a party: The school is having a do for Christmas.) proslava- doer- doings
- done
- do-it-yourself
- to-do
- I
- he could be doing with / could do with
- do away with
- do for
- done for
- done in
- do out
- do out of
- do's and don'ts
- do without
- to do with
- what are you doing with* * *I [du:]1.transitive verbnapraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati; slang varati; theatre igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti; familiarly pogostiti; odsedeti (kazen);2.intransitive verbdelati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovatito do s.o.'s bidding — izpolniti ukaz kogaI have done my best — potrudil sem se, kar se dato do good — prijati, dobro (komu) storitito do a guy — popihati jo, zbežatito do s.o. an ill turn — zagosti jo komuto do s.o. injustice — storiti komu krivicoto do justice — odkrito priznati; colloquially s slastjo pojestihow do you do — dober dan, pozdravljenito make do — prebijati se, shajati s svojimi sredstvicolloquially nothing doing — s tem ne bo ničto do s.th. on the Q. T. — delati kaj na skrivajto do sums — reševati (računske) naloge, delati računecolloquially to do the talking — imeti glavno besedoslang to do time — sedeti v ječito do s.o. a good turn — narediti komu uslugoto do o.s. well — privoščiti sito do well — dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutitiwell-to-do — premožen, bogatdo well and have well — kdor si dobro postelje, dobro spithat won't do — to ne gre, to ni dovoljone must do at Rome as the Romans do — kdor se z volkovi druži, mora z njimi tulitiwhat can I do for you? — s čim vam lahko postrežem?II [du:]nounslang sleparstvo; zabava, družbaIII [dou]nounmusic do, nota C -
10 hurry
1. verb1) (to (cause to) move or act quickly, often too quickly: You'd better hurry if you want to catch that bus; If you hurry me, I'll make mistakes.) pohiteti; priganjati2) (to convey quickly: After the accident, the injured man was hurried to the hospital.) hitro prepeljati2. noun1) (the act of doing something quickly, often too quickly: In his hurry to leave, he fell and broke his arm.) naglica2) (the need to do something quickly: Is there any hurry for this job?) potreba po naglici•- hurried- hurriedly
- in a hurry
- hurry up* * *I [hʌri]nounnaglica, prenagljenostcolloquially not in a hurry — ne tako kmaluin a hurry — v naglici, hitroII [hʌri]1.transitive verb2.intransitive verbpohiteti (često z up); odhiteti (away, off); hiteti ( along)to hurry over s.th. — nekaj na hitro ali površno napravitito hurry on with s.th. — pohiteti s čim -
11 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
12 mountain
(a high hill: Mount Everest is the highest mountain in the world; ( also adjective) a mountain stream.) gora- mountain bike
- mountain plateau
- mountain range
- mountain ridge
- mountaineer
- mountaineering
- mountainous
- mountain-side
- mountain-top
- make a mountain out of a molehill* * *[máuntin]noungora (tudi figuratively) -
13 resort
[rə'zo:t] 1. verb((with to) to begin to use, do etc as a way of solving a problem etc when other methods have failed: He couldn't persuade people to do what he wanted, so he resorted to threats of violence.) zateči se (k čemu)2. noun(a place visited by many people (especially for holidays): Brighton is a popular (holiday) resort.) letovišče* * *I [rizɔ:t]noun(splošno) obiskovan kraj; zatočišče, pribežališče, zavetje; zatekanje (k); sredstvo v sili, poslednje sredstvo; možnost; zbiranje (ljudi); sestajanjein the last resort — kot zadnje sredstvo, ko ni nič drugega uspelo, ko je vse odpovedaloa resort of thieves — gnezdo, brlog tatovhealth resort — (klimatsko) zdravilišče, okrevališčeseaside resort — morsko zdravilišče, kopališčewithout resort to force — brez uporabe sile; brez zatekanja k silito have resort to force — zateči se k sili, uporabiti siloto make resort to s.o. — obrniti se na kogathis was my last resort — to je bilo, kar mi je še edino ostalo napravitiII [rizɔ:t]intransitive verbzateči se (to k); poslužiti se (česa); iti, kreniti, napotiti se, romati (to v); često obiskovati, zahajati (v)to resort to force — zateči se k sili, uporabiti siloto resort to an inn — zahajati v krčmo, gostilno -
14 rush
I 1. verb(to (make someone or something) hurry or go quickly: He rushed into the room; She rushed him to the doctor.) planiti; hitro odpeljati2. noun1) (a sudden quick movement: They made a rush for the door.) naval, skok2) (a hurry: I'm in a dreadful rush.) naglica•II noun(a tall grass-like plant growing in or near water: They hid their boat in the rushes.) ločje* * *I [rʌš]1.nounnaval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v); nenaden izbruh ali povečanje; medicine naval krvi; commerce veliko, živo povpraševanje ( for po, za); figuratively napadon the rush colloquially z vso naglico, na hitrothe rush hours — najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)gold rush figuratively zlata mrzlicato make a rush for — planiti na, navaliti na;2.adjectivehiter, nagel; nujen; prizadevenrush order — hitro, nujno naročiloII [rʌš]1.intransitive verbnavaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se; figuratively leteti, hiteti; economy živahno se razvijati; sport spurtatito rush on (upon) s.o. — planiti na kogato rush into an affair — prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadevefools rush in where angels fear to tread figuratively norci si več upajo kot junaki;2.transitive verbpehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti; motoring hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel); military navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na; colloquially preveč zaračunati, opehariti ( out of za), izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)to rush an examination American z veliko lahkoto napraviti izpitdo not rush me — ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)to be rushed for time colloquially imeti zelo malo časato rush s.o. into danger — spraviti koga v nevarnostto rush one's fences figuratively biti nestrpen, neučakanto rush s.o. slang preveč komu zaračunatito rush s.o. to the hospital — hitro koga prepeljati v bolnicoto rush an obstacle — z vso hitrostjo, v skoku premagati zaprekoto rush a task — hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali poslaIII [rʌš]1.nounbotanybiček, loč, ločje; figuratively stvar brez vrednostiI don't care a rush — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.adjectivebičnat, ločnat -
15 small
[smo:l]1) (little in size, degree, importance etc; not large or great: She was accompanied by a small boy of about six; There's only a small amount of sugar left; She cut the meat up small for the baby.) majhen2) (not doing something on a large scale: He's a small businessman.) majhen3) (little; not much: You have small reason to be satisfied with yourself.) malo4) ((of the letters of the alphabet) not capital: The teacher showed the children how to write a capital G and a small g.) mali•- small arms
- small change
- small hours
- smallpox
- small screen
- small-time
- feel/look small* * *I [smɔ:l]adjectivemajhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači); dialectal ozek; figuratively nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočenin a small way, on a small scale — v majhnem razmerju, v malem, skromno, maloon the small side — nezadostno velik, ne preveliksmall and early party — družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabavaa small beginning — majhen, skromen začeteksmall blame to them — ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameritiand no blame to him! — in kdo ga ne bi (po)karal!small farmer — mali kmet, mali posestniksmall hours — ure po polnoči, male urea small poetically nepomemben pesniksmall rain — dežek, droben dežsmall talk — kramljanje, klepet(anje)the small voice, the still small voice figuratively glas vestiit is small of him to remind me of it — malenkostno je od njega, da me spomni na toI call it small of him — smatram, da je to nizkotno od njegaI found the way at last, and small thanks to you for your directions — končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilomhe has small Latin and less Greek — latinski zna malo, grški pa še manjhe has too small a mind not to be jealous of your success — preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspehto make s.o. feel small figuratively osramotiti kogato make o.s. small — napraviti se majhnegahe was surprised, and no small wonder — bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)everybody thought it small of him to refuse to help — vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomočII [smɔ:l]adverbmajhno, fino; (redko) malo, malce; ne glasno, slabotno; prezirljivoto cut small — razrezati, zrezatito sing small figuratively odnehati, znižati zahteve, postati manj glasen, postati majhento think small of s.o. — prezirljivo gledati na kogaIII [smɔ:l]nounnekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba; plural telesno perilo; drobnarije, drobno blago; plural Oxford university prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.in small — v malem, v miniaturiby small and small — polagoma, počasithe small of the back anatomy križ -
16 sow
I [səu] past tense - sowed; verb1) (to scatter over, or put in, the ground: I sowed lettuce in this part of the garden.) sejati2) (to plant seed over: This field has been sown with wheat.) posejatiII noun(a female pig.) svinja* * *I [sáu]nounzoology svinja; technical kalup za ulivanje železa; technical kos litega železaas drunk as a sow slang pijan ko mavrato get (to take) the wrong sow by the ear figuratively ne pogoditi pravo (pravega krivca), prevarati se, ušteti se, potegniti napačne sklepeyou cannot make a silk purse out of a sow's ear figuratively iz slabega materiala ne moreš napraviti nič dobrega, figuratively ne moreš od koga zahtevati več od tistega, za kar je sposobenII [sóu]intransitive verb & transitive verbsejati, opraviti setev; posejati (seme), zasejati; figuratively raztresti, razširiti; gosto (kaj) posuti ( with z)as you sow so you shall reap — kakor si sejal, tako boš želyou must reap what you have sown — kot si si postlal, tako boš spal; kar si skuhal, moraš tudi pojestito sow the seeds of hatred (revolt) figuratively (za)sejati seme sovraštva (upora) -
17 value
['vælju:] 1. noun1) (worth, importance or usefulness: His special knowledge was of great value during the war; She sets little value on wealth.) pomembnost2) (price: What is the value of that stamp?) cena3) (purchasing power: Are those coins of any value?) vrednost4) (fairness of exchange (for one's money etc): You get good value for money at this supermarket!) protivrednost5) (the length of a musical note.) trajanje2. verb1) (to suggest a suitable price for: This painting has been valued at $50,000.) oceniti2) (to regard as good or important: He values your advice very highly.) ceniti•- valuable- valuables
- valued
- valueless
- values
- value-added tax* * *I [vaelju:]nounvrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta; figuratively pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednostto the value of — v znesku, do zneska odadded value — dodana, novo ustvarjena vrednostexchange value, value in exchange — zamenjalna vrednost, protivrednostuse value, value in use — uporabna vrednostfor value received — (na potrdilu) "prejel znesek"to get good value for one's money — dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijoII [vaelju:]transitive verbceniti, oceniti, preceniti (tudi figuratively); določiti ceno ali vrednost; taksirati; figuratively visoko ceniti, spoštovatiI value his friendship, his advice — cenim njegovo prijateljstvo, njegove nasveteto value o.s. on s.th. — hvaliti se s čim -
18 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
mja — 1 tudi m ja [mjá] medm. (m̑ ȃ) pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti 2 tudi m ja [mjá] medm. (m̑ ā) pog. izraža (zadržano) pritrjevanje: mja, tu se ne da nič napraviti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpolníti — in izpólniti im tudi spolníti in spólniti im [u̯n] dov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: on zmeraj obljublja, pa nikoli nič ne izpolni / svoje grožnje ni izpolnil; izpolniti besedo, obljubo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dejáti — 1 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) navadno kot deležnik na l 1. izraziti z besedami, reči: tako je dejal govornik v svojem govoru; dejala je, da pride jutri domov; saj ni tako hudo, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdáti — 1 dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jo — tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika